|
AKVARIJ MESECA MAJA 2008 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
UVOD:
Ker sem rojen in živim ob morju, mi od nekdaj morja in oceani vzbujajo veliko zanimanje. Kot otrok sem vedno rad gledal dokumentarne filmi Jacques-Yves Cousteau-a, Hans Hass-a in mnogih drugih, ki so mi dajali neke zamisli o življenju v morjih. Morski akvarij pa mi je predstavil življenje v živo in v domačem okolju. Ta prelepi podvodni svet sprošča in istočasno omogoča zelo izobraževalna opazovanja. V nasprotju z sladkovodnim akvarijem, ( s katerim sem se ukvarjal zadnjih 15 let ), v katerem živijo ribe in rastline, v morskem živi neverjetno število nevretenčarjev. Žive korale toplih barv, ježi ki se prehranjujejo z algami, morske zvezde vpadljivih barv, kozice, morske vetrnice, spužve ter različne vrste rib izredno lepih barv in oblik. V morskem akvariju se lahko večkrat najdejo novi prebivalci, ki smo jih vnesli kot ˝slepe potnike˝ na primer z živim kamenjem. Taka lepa presenečenja se lahko doživljajo samo v morskem akvariju. Vsako poletje sem z masko preplaval in raziskal večino Slovenskega in marsikateri kotiček Hrvaškega morja, vendar sem to lahko počel samo v poletnem času. Zato sem se Decembra 2006 odločil, da si tudi sam postavim svoj košček koralnega grebena v domačem okolju. Po prebiranju literature in izkušenj Sloreef-ovcev, se mi je otroška želja uresničila Februarja 2007. Kot večina začetnikov, tudi sam nisem kaj dosti poslušal izkušenih akvaristov, ki so mi vedno govorili HITI POČASI. Vendar, ko se enkrat spustiš v to je edina stvar katere ˝ NIMAŠ ˝ čas!. Vsi vemo, da ko je akvarij končno postavljen, (bel pesek, čista voda...), komaj čakamo, da bi notri kaj migalo ali plavalo!!. Žal je to napačen pristop. Zato sem se odločil in to priliko iskoristil, da bi kaj o tem še sam napisal. Mogoče bo to olajšalo delo kakemu začetniku?.
PREBIVALCI AKVARIJA
RIBE:
NEVRETENČARJI:
Ni res, da je morski akvarij namenjen samo profesionalnemu akvaristu. Tudi vsi ostali imajo lahko z morskim akvarijem veliko uspehov in zadovoljstev, če se držijo nekaj osnovnih pravil. Potrpežljivost in zanimanje za prebivalce akvarija sta osnovni pravili.
UPORABNI NASVETI
Tukaj bi rad opisal osnove ali najpomembnejše korake za postavitev morskega akvarija. Vendar ta vodnik ne more in ne sme nadomestiti potrebne specifične bibliografije, ( kot npr. specifične potrebe po svetlobi posameznih nevretenčarjev ), kako najbolje vzgajati posamezne gostujoče organizme morskega akvarija.
VELIKOST V velikih akvarijih so parametri vode dosti bolj stabilni kot v manjših akvarijih. Vzdrževanje večjih akvarijev zahteva tako manj posegov. To pa še ne pomeni, da akvarij volumna 100 litrov ali manj ne bi dobro uspeval in obvladoval dobre biološke stabilnosti. Vendar ima vsaka napaka pri vzdrževanju veliko večje posledice kot pa v večjem akvariju. Skoraj vse ribe določijo v akvariju svoj teritorij ki ga branijo proti vsakem vsiljivcu. Tudi zato, da bi lahko gojili več vrst rib priporočam postavitev vsaj 200 litrskega akvarija.
RAZSVETLJAVA Višina vode v akvariju je predvsem odvisna od vrste - tipa razsvetljave ki jo nameravamo uporabiti za naš akvarij. Ob uporabi neonskih svetil T8 smo z višino vode omejeni nekje do 50 cm s T5 pa tudi 80cm ne predstavlja večje težave (odvisno spet od tipa reflektorja). Z večjimi višinami, pa je potrebno namestiti svetila vrste ( HQI ). Svetila vrste ( HQL ) in ostala uporabljena v sladkovodni akvaristiki, niso primerna za morski akvarij. Razlog je v tem, da potrebujejo morski organizmi drugačno vrsto in jakost svetlobe.
POSTAVITEV Akvarij je potrebno postaviti na mehko podlago, ( večina akvaristov za to uporablja stiropor ), da zaradi morebitnih nepravilnosti podlage med polnjenjem ali kasneje ne bi počil. Akvariju je potrebno dobiti mesto daleč od toplotnih virov in oken, tako da, ( če je le to mogoče ), dnevna svetloba ne bi prišla v stik z akvarijem. Ob postavitvi je dobro uporabljati vodno tehtnico, da bomo akvarij tako lažje postavili v pravilno lego.
FILTRACIJA V morski akvaristiki obstaja več vrst filtracije, ( penilka, algni filter, živo kamenje, koralni pesek,.. ), ki se jih lahko uporablja posamično, ali pa se jih združi v celoto in s tem pridobi na varnosti – boljšem počutju gostujočih organizmov. Najboljši filter je živo kamenje, ki opravlja dve nalogi: 1. Mikroorganizmi, ki se nabirajo v kamenju kot tudi v podlagi čistijo vodo. 2. Velika večina morskih prebivalcev ( ribe ) potrebujejo svoje skrivališče – teritorij.
MORSKA VODA Vodo za morski akvarij je najbolje pripraviti z mešanico OSMOZNE vode in temu namenjene morske soli. Mešanica vode in soli je ca. 1 kg soli na 30 l vode. Kasneje vodo vlijemo v akvarij, jo s pomočjo grelca segrejemo na 25°C – 26°C, ter z GOSTOMEROM izmerimo gostoto, katera naj bi bila med 1,023 -1,026 g/cm3 . V kolikor je gostota prenizka, se mora počasi dodajati sol, če je previsoka pa osmozno vodo.
VODNI TOK Ker so v naravi, kjer živi večina tropskih organizmov vodni tokovi kar močni jih moramo uprizoriti tudi v naših akvarijih. Za to, trg ponuja veliko različnih vodnih črpalk, ki uprizarjajo vodne tokove, valovanja, plimo in oseko, pa tudi jakost – razliko med dnevom in nočjo. Primerna moč tokovanja v akvariju je približno 10 litrov na uro za 1 liter vode ali drugače, 100 literski akvarij potrebuje 1000 l/h pretoka vode.
CIKLUS Ko smo v akvarij postavili koralni pesek, vodo, vodno črpalko za mešanje vode, grelec, penilko, suho ( ali ) in živo kamenje, svetila, pričnemo s ciklusom. Ciklus izvajamo tako, da akvari postopoma osvetljujemo. Med ciklusom vode načeloma ne menjujemo. Na začetku tega procesa v akvarij ne damo nobenega organizma. To je proces ki ga potrebuje vsak morski akvarij. Med tem časom, opažamo v akvariju velike spremembe. Pričnejo nam rasti in umirati različne alge, parametri vode se spreminjajo. Trajanje ciklusa je zelo različno: od 60 dni do 5ih mescev. Ko se parametri vode nekoliko izboljšajo, lahko dodamo v akvarij kakšne algojedce, ki bodo pripomogli k temu, da se bomo lažje rešili neželenih alg. ( med ciklusom zadostuje če merimo vsebino NO3, NO2 in PH ).
Za konec bi napisal še 7 meni zlatih pravil:
1. Akvarij bi moral imeti vsaj 200 litrov volumna. 2. Razsvetljava naj bo prilagojena zahtevam gostujočih organizmov. 3. Akvarij moramo postaviti na primerno mesto, in v pravilno lego. 4. V akvariju naj bi bilo večje število živega kamenja, da poiščejo ribe svoja skrivališča, ter da je akvarij tako bolj stabilen. 5. V akvarij namestite močne črpalke za vodni tok. 6. Parametri vode naj se ne bi preveč spreminjali, če se le da, bi jih morali držati vedno na istih nivojih. 7. Potrpežljivost in zanimanje za prebivalce morskega akvarija.
SMISEL IN CILJ MORSKEGA AKVARIJA JE RAZMNOŽEVANJE IN SKRB ZA KOŠČEK KORALNEGA GREBENA V DOMAČEM OKOLJU.
Pripravil: Rok Berdon
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
