|
AKVARIJ MESECA OKTOBRA 2006 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predstavitev:
Predstavljen akvarij je namenjen izključno organizmom iz Jadranskega morja. V njem prevladujejo ribe, ki jih je skupno 33 osebkov in pripadajo kar 14 različnim vrstam. Poleg rib v njem domujejo še različni raki (7 vrst) , zvezde (6 vrst), školjke (4 vrste), polži (2 vrsti), vetrnice (3 vrste), črvi cevkarji (2 vrsti), brizgači (1 vrsta), plaščarji (3vrste), spužve (8 vrst), mahovnjaki (1 vrsta) in še kaj.
Zgodovina moje akvaristike in predstavljenega akvarija:
Z akvaristiko me je že v rani mladosti okužil moj oče, ki je imel že sredi sedemdesetih poleg sladkovodnih tudi več jadranskih akvarijev. Vzdrževanje je takrat temeljilo na talnih filtrih in menjavi vode 1 do 2 krat letno. Tudi hlajenja ni bilo. Jaz pa sem bil takrat še na štirih. Moje dolgoletne sanje pa so se uresničile šele letos, ko sta bila izpolnjena dva pogoja. In sicer finance in primeren prostor. Prvo je prišlo z redno zaposlitvijo, drugo pa s korenito preureditvijo dnevne sobe.
Akvarij sem zagnal 18 maja 2006. Po namestitvi cca 140 kg neživega kamenja, sem ga v celoti napolnil z naravno vodo iz Piranskega zaliva. Takrat sem dodal tudi cca 30 kg živega kamenja. Zaradi vsem znane neučakanosti, sem ga s prvimi ribami (cca 20 mladih osebkov) naselil že tri dni po zagonu. To se je izkazalo kot povsem primerno, saj so babice in salpe skupaj s samotarčki sproti pasle preprogo zelenih alg. V bistvu so morale na alge celo čakati. Z prekomerno rastjo alg, ki so pogosta nadloga v jadranskih akvarijih nisem imel nikoli težav. Dogaja se mi ravno nasprotno, še tiste, ki jih namerno naselim vse po vrsti propadejo in to me, verjeli ali ne, jezi. 15 junija sem namestil penilnik. Ves ta čas sem tudi dodajal nove organizme tako ribe, nevretenčarje in alge. Sredi julija sem opazil pojav prvih kolonij koralinskih alg in na želost tudi cianobakterij. Te so se hitro širile in kmalu prekrivale večji del peska in tudi nekaj skal. Temu je sledila svetlobna redukcija z desetih na štiri ure dnevno. Tak svetlobni režim imam še danes in nekaj cianobakterij tudi. Izhlapelo vodo dolivam ročno in za to uporabljam kar vodovodno vodo. Poleti sem nabavil tudi klimo ki ohlaja celotno sobo. Pred tem je imela voda tudi 27oC po klimi sem jo uspel znižati na 24 oC.
Prebivalci akvarija:
Zaključek:
Kljub splošnemu mnenju, ki pravi da jadranski akvarij ni dovolj zanimiv in je hkrati zelo zahteven predvsem glede temperature vode, osebno nisem tega mnenja. Jadransko morje skriva v svojih špranjah in pod previsi skal številne organizme, ki po svoji lepoti prav nič ne zaostajajo za tistimi iz tropskih morij, je pa res da je lepota Jadrana povprečnemu obiskovalcu skrita. Temperatura vode po mojih dosedanjih izkušnjah ni problematična za številne ribje vrste, ki jih najdemo v plitkem priobalnem pasu. Dopuščam pa možnost vpliva temperature na nevretenčarje in predvsem globokomorske organizme. O ekologiji jadranskih organizmov, predvsem nevretenčarjev je še zelo malo znanega in bo preteklo še veliko vode preden jih bomo znali gojiti na dolgi rok. Kljub vsemu pa je lahko jadranski akvarij naseljen z številnimi babicami in drugimi na slikah predstavljenimi organizmi lep okras in ponos njegovega lastnika. Ribe ki so predstavljene v tem članku skupaj z vetrnicami, polži in raki so primerni tudi za začetnika, ki se je pripravljen v tej smeri vsaj malce izobraziti.
Za konec se zahvaljujem vsem vam, ki ste s svojim znanjem in izkušnjami kakorkoli pripomogli k temu, da je akvarij takšen kot je. Ker se bojim, da bi koga pozabil, vas ne bom poimensko našteval. Saj sami dobro veste, kateri ste pri tem projektu kakorkoli sodelovali.
Najlepša vam hvala.
Marko Zupančič (MarkoZ) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
