Vsak lastnik morskega koralnega akvarija se prej ali slej spopade s  problematiko pritrjevanja koral ali fragmentov koral na kamne v akvariju. V pričujočem članku opisujem tiste metode, s kateri dosegam najboljše rezultate. Nekatere od omenjenih metod sem povzel iz literature ali na podlagi izkušenj Tomaža Pečana, Dejana Škrinjarja in Markota Jevška.

Izbira ustrezne metode je odvisna od velikosti koral, oblike koral, intenzitete vodnega toka v akvariju in mnogih drugih dejavnikov. Članek v prvem poglavju opisuje pritrjevanje fragmentov, v nadaljevanju pa so opisane tudi metode pritrjevanja večjih kosov koral, ki so sami po sebi že pritrjeni na kamen.

PRITRJEVANJE FRAGMENTOV KORAL Z MALIMI POLIPI (SPS)

Pritrjevanje fragmentov SPS koral z lepljenjem

Kamene korale z malimi polipi (SPS) je enostavno razmnoževati z lomljenjem fragmentov, katere pa je seveda potrebno dovolj močno pritrditi na nek kos podlage, ki je običajno manjši kamen.

Korak 1

Kamen in fragment osušim s krpo. Na fragment kapnem eno kapljico lepila SuperAttak  podjetja Loctite, ki je prikazano na sliki 1.  Nato fragment z roko pritisnem na kos kamna in po kakih 10 sekundah je spoj trden. V kolikor pritrjujem manjši fragment v miren kos akvarija je postopek s tem že končan. Potrebno je poudariti, da je lepilo SuperAttak malenkostno strupeno za koralo in je možno, da del korale na katerega pride lepilo odmre. To dejstvo navajam zato, ker ni pametno uporabiti preveč lepila pri lepljenju zelo malih fragmentov.

Korak 2

V primeru večjega fragmenta dodatno uporabim eden od dvokomponentnih sistemov za pritrjevanja koral. V ta namen se lahko uporabi Reef Construct podjetja Aqua Medic, ki ima sicer slabo lastnost, da se izredno počasi suši. Po mojem mnenju je bolj primeren HoldFast podjetja Aquarium Systems, ki se nekoliko lažje oblikuje in se tudi hitreje suši.  Sicer pa sta oba produkta podobna in ju je potrebno najprej pregnesti, da dobimo homodeno maso. Priporočam pranje rok z milom, ko smo dobili maso. Časa je dovolj,ker se masa zelo počasi suši,  so pa ostanki na rokah strupeni za korale, če jih prijemamo z rokami, katere smo prej uporabili za gnetenje. Nekateri akvaristi uporabljajo za gnetenje levo roko, nato pa koralo prijemajo samo z desno. Maso nato uporabljamo kot gips in na nek način zagipsamo spoj med kamnom in fragmentom. Pri tem delu je uporaben zobotrebec, saj z njim lahko potisnemo maso tudi v drobne reže in obenem naredimo razne zareze v površino mase, saj tako spoj zgleda bolj naravno, kot če je popolnoma gladek. Naj ponovno omenim, da korak 2 vedno sledi koraku 1, saj se ta masa izredno počasi suši in je zelo nerodno delati , če nimamo predhodne utrditve z lepilom Super Attak. Ko pa se masa strdi, dobimo zelo trden spoj.

 Pritrjevanje fragmentov SPS koral z vrtanjem in lepljenjem

Alternativno je včasih uporabna metoda z vrtalnim strojem, ko v kamen izvrtamo luknjo, katere premer ustreza premeru fragmenta.

Korak 1

Izvrtamo luknjo in fragment nato potisnemo v nastalo luknjo. Za dodatno utrditev lahko uporabimo lepilo Super Attak, ni pa nujno potrebno.

Korak 2

je enak kot v predhodnem primeru.

Slika 4 na desni prikazuje pritrditev Montipore Digitata z vrtanjem v kamen in  uporabo HoldFast podjetja Aquarium Systems za dodatno utrditev.

Pritrjevanje fragmentov SPS koral v živi kamen, ki je v odmrli skelet Acropore

Naslov te metode je kar nekoliko čuden, je pa to najelegantnejša metoda, saj je edina izvedljiva pod vodo. Osnova za to metodo je skelet mrtve Acropore. Izredno lepe in velike kose koral je možno kupiti v raznih prodajalnah suvenirjev po Grčiji pa tudi ponekod v Istri in Dalmaciji.  Čeprav gre za ogrodja tropskih koral, so naprodaj v letoviščih ob Sredozemskem morju.V Grčiji so prav neverjetno poceni, kar pomeni približno 1000 SIT na kg. Takšne kose koral je pravzaprav težje prinesti iz tropskih krajev, saj je iznos povsod prepovedan. Imajo jih tudi v trgovinah za morsko akvaristiko, vendar so običajno precej drage. Takšen kos korale v akvariju sčasoma postane živi kamen, ki je izredno primeren za pritrjevanje fragmentov.

Na spodnji del fragmenta pritrdimo maso iz HoldFast podjetja Aquarium Systems in nato vse skupaj zataknemo med rogovje odmrle Acropore. Ko se masa strdi, je fragment zelo stabilno pričvrščen in to brez jemanja kamenja iz vode. Slika 5 na desni strani prikazuje številne fragmente pričvrščene v tak živi kamen, kar priča, da je pri meni ta metoda res priljubljena.

PRITRJEVANJE CELIH KOSOV KORAL

Pravzaprav lahko to poglavje smatramo tudi kot nadaljevanje prejšnjih, saj so tudi fragmenti, ki so prilepljeni na kamen po predhodnem postopku, lahko dodatno pritrjujejo na obstoječo strukturo kamnov v akvariju.

Pritrjevanje koral z vrtanjem v kamen in gipsanjem

Večje kose koral, katerih struktura spodnjega dela ogrodja je paličasta, je najprimerneje pritrditi z vrtanjem. Izvrtamo luknjo in koralo  pritrdimo v  luknjo, nato pa zagipsamo s HoldFast-om. Slika 6 prikazuje izvrtane luknje, na sliki 7 pa je vidno kako je v tako luknjo pritrjena korala vrste Euphyllia.

Metoda je seveda nerodna, saj moramo kamne, ki sestavljajo konstrukcijo našega koralnega grebena v akvariju jemati iz vode in vrtati, vendar pa bo naš trud nagrajen, saj dobimo čvrsto pritrditev, obenem pa lahko zapolnimo s koralo predel akvarija, ki bi sicer bil prazen. Na ta način lahko koralo pritrdimo na navpično gladko steno, kot je vidno na sliki 7. Meni je ta način pritrjevanja koral še posebej všeč, saj je pritrditev takšna, kot je značilna za take korale tudi v naravi.

Pritrjevanje koral z vrtanjem in plastičnimi mozniki

Osnovni princip metode z uporabo plastičnih moznikov, ki so v bistvu plastične cevke, je prikazan na sledečih slikah 8 in 9.

Primer ponazarja pritrditev kamnov na katerih še ni koral, saj sem v tem primeru korale pritrdil kasneje, vendar pa povsem enak princip uporabljam tudi v primeru kamnov na katerih so že žive korale.

Za moznike uporabljam plastične cevke, ki se sicer uporabljajo v akvaristiki. Za manjše kose zadostujeta 2 cevki premera 5mm, za večje kose pa je potrebno uporabiti močnejše cevke.

Končni rezultat dela prikazanega na slikah 8 in 9 je ponazorjen na zadnji sliki 10 približno 5 mesecev kasneje, ko so se hitro rastoče Montipore razrasle.