Čas hitro teče! Nekako proti koncu devetdesetih, ko me je prvič obsedla pogubna strast do koralne akvaristike, sem bil član v tistem času ene redkih "mailing list" za koralne akvarije (spletnih forumov, kot jih poznamo danes, takrat še ni bilo). Promet na listi je bil za sedanje standarde neverjetno počasen, kakih 30 mailov na dan, aktivni člani pa so bili večinoma današnje akvaristične zvezde, recimo Craig Bingman, Ron Shimek ali Daniel Knop. No, seveda sem se ostalim članom predstavil s standardnimi neumnimi začetniškimi vprašanji (na primer, če bi se dalo imeti uspešen akvarij brez živega kamenja - ki ga je bilo, mimogrede, takrat pri nas zelo težko dobiti). Kmalu nato sem dobil od g. Knopa prijazno pismo, da pripravlja knjigo z opisi koralnih akvarijev z vsega sveta; predstaviti da želi kar najbolj raznovrstne akvarije in različne pristope k hobiju in me vabi, naj mu pošljem opis in fotografije svojega akvarija, morda tudi kakšno zanimivo prigodo, kot je recimo zgodba Alfa Nilsena, kako je nekoč po nesreči prevrnil celo posodo apnene vode v svoj akvarij. Ker je moj koralni akvarij takrat seveda obstajal samo v sanjah, je g. Knop pač ostal brez prispevka iz Slovenije, vedno pa me je zanimalo, kaj bo iz knjige nastalo.

Po kar dolgem čakanju imam sedaj v rokah rezultat Knopovega dolgoletnega dela. Čisto prvi vtis je, da se knjigi dolga pot do tiskarne pozna, v dobrem in slabem smislu. Zakaj v slabem? Če ste vajeni raznih akvarijev meseca iz ameriških spletnih revij, do roba in čez nabasnih s pisanimi akroporami, boste nad akvariji v Knopovi knjigi verjetno nekoliko razočarani, saj gre večinoma za "staromodne" akvarije, kjer prevladujejo veliki Sarcophytoni in druge mehke korale, kamenih koral pa je malo oziroma so pretežno v obliki majhnih kolonij. A naj vas to ne obremenjuje preveč, saj v knjigi kljub temu najdemo fascinanten pregled različno velikih akvarijev (od nekaj 10 do 8000 litrov) in različnih filozofij, ali če hočete, lokalnih kulturnih značilnosti koralne akvaristike.

V knjigi je predstavljenih 33 akvaristov in njihovih akvarijev. Nekateri akvaristi imajo prikazanih več akvarijev, večina pa po enega. V resnici gre za akvarije iz vsega sveta, saj so razen Južne Amerike zastopani vsi naseljeni kontinenti. Nemških akvarijev je v nasprotju z mojimi pričakovanji, Nemčija je navsezadnje zibelka moderne koralne akvaristike, pravzaprav malo. Precej je ameriških (ZDA), zame najzanimivejši pa so bili akvariji iz Japonske s čisto specifičnim izgledom, ki so na mednarodni sceni še vse premalo poznani. Od znanih imen so v knjigi predstavljeni Julian Sprung, Eric Borneman, Larry Jackson, Steve Tyree, Sanjay Joshi, Alf Nilsen, Wayne Shang, David Saxby in, seveda, Daniel Knop. Večina akvarijev je predstavljenih z eno do dvema stranema besedila, nekaj fotografijami, ter, v ločenem okvirju, s standardiziranim zgoščenim opisom tehničnih značilnosti in seznamom prebivalcev akvarija. Marsikateri akvarij ima poleg tudi shematizirano skico, ki prikazuje tloris akvarija z merami, izvedbo filtrnega sistema, ali kaj podobnega. Po zasnovi torej opisi akvarijev spominjajo na “Tank of the month” rubrike v spletnih revijah, le da so praviloma bolj vešče napisani, avtor knjige je navsezadnje uveljavljen publicist. Posebej sveže deluje tudi mednarodni izbor akvarijev, saj so si za moj okus “akvariji meseca” že kar preveč podobni. Poleg vsega tega knjiga vsebuje še kratka (nekajstranska), a zanimiva poglavja o zgodovini koralne akvaristike, javnih akvarijih, akvarijski trgovini, ter razmnoževanju koral in rib.

Po mojem mnenju so najšibkejša točka knjige fotografije, kar je škoda, saj so v knjigi take vrste le-te skoraj najvažnejše! Predvsem se tu spet pozna zob časa, saj je videti, da večina fotografij izvira izpred dobe digitalne fotografije. Tako je veliko slik frontalno osvetljenih s flešem, nekatere celo tako nespretno, da je odblesk fleša na sprednjem akvarijskem steklu jasno viden na fotografiji (fuj in fej!). Frontalna osvetlitev povzroči čudne sence in barve; če ste navajeni digitalnih fotografij, narejenih brez uporabe fleša, boste pri nekaterih slikah prav trpeli. Ne morem se niti znebiti občutka, da skoraj vse slike vlečejo preveč na zeleno; mogoče so tega krivi tiskarji, ampak lepo pa ni. Tudi izbor fotografij včasih ni najbolj posrečen, saj pri nekaterih akvarijih zaradi premajhnih slik ali čudnih zornih kotov sploh ne dobimo vtisa, kakšen akvarij v resnici je.

Ne razumite me narobe. Knjiga mi je všeč in se jo splača prebrati, ne glede na to, ali ste le voyeur, ki želi videti kakšne akvarije imajo drugi ljubitelji, ali pa sami načrtujete nov akvarij in vas zanimajo tuje ideje in izkušnje. Le-teh, tudi opisov in skic konstrukcije akvarija, je knjiga polna. In kateri akvarij v knjigi mi je bil najbolj všeč? Razstavni akvarij neke trgovine v Nagoji (Japonska) na strani 132, ki je dolg več kot tri metre in je poln mizastih (“tabletop”) akropor, notri pa plava preko 50 odraslih Chromisov (ironično je, da ta osupljivi akvarij sploh ni predstavljen s polnim opisom, ampak le z dvema slikama v poglavju o akvarijski trgovini).

Marko Vrabec

[ODZIVI NA TA ČLANEK V FORUMU]